UHAJANJE URINA PRI PSU: Inkontinenca pri psu
Uhajanje urina pri psu (urinska inkontinenca) je, ko pes izgubi nadzor nad svojim mehurjem. To se pojavi v različnih stopnjah resnosti, od drobnih kapljic pa do velikih luž urina. Urinska inkontinenca nima nič skupnega z uriniranjem, ki je povezano z vedenjem. Urinsko inkontinenco običajno povzroči neko zdravstveno stanje, pes pa se sploh ne zaveda, da se to dogaja. V nadaljevanju preberite kaj je inkontinenca pri psu, zakaj do inkontinence pride in kako lahko psu podporno pomagamo.
Uhajanje urina pri psu: Zakaj pride do inkontinence?
Inkontinenco urina lahko povzroči veliko različnih dejavnikov. Nekateri so bolj pogosti pri samicah, nekateri pri samcih, nekateri pa pri obeh spolih. Torej številni vzroki lahko povzročijo
Odrasle samice
»Sterilizacijska inkontinenca«: inkontinenca se pojavi zaradi šibkega mehurjevega sfinktra.
Odrasli samci
Težave s prostato, ki prizadenejo samo samce (ker samice nimajo prostate) in perinealna hernija – perinealna hernija je raztrganina v bližini anusa, ki je pogostejša pri samcih in povzroči, da se mehur premakne iz svojega običajnega položaja.
Mladi psi
– Ektopični sečevod: o ektopičnem sečevodu govorimo, kadar se cev, ki odvaja urin iz ledvice v mehur (sečevod), priključi na napačno mesto. To je težava, s katero se pes rodi in je ponavadi diagnosticirana že, ko je kuža mlad.
– Druge prirojene težave: hipoplazija sečnice (nerazvitost sečnice), konformacijske nepravilnost v vulvi ali v okolici vulve …
Vsaka starost
– Težave s hrbtenico: vsaka poškodba živcev v hrbtenici, ki nadzorujejo mehur, lahko povzroči inkontinenco
– Okužba sečil, vnetje mehurja
– Zamašitev sečnice: vse, kar za dlje časa ovira izločanje urina, npr. kamni v mehurju, lahko poškoduje mišice mehurja in tako povzročijo inkontinenco.
– Poškodba sečil: poškodbe za seboj pustijo brazgotine, ki povzročijo inkontinenco
– Tumorji v sečilih: od zunaj pritiskajo na mehur in silijo urin, da uhaja.
– Nekatera zdravila, kot so kortikosteroidi

Različni tipi inkontinence pri psu
USMI
Nesposobnost mehanizma uretralnega sfinktra (Urethral Sphincter Mechanism Incometence, ang. USMI) je najpogostejši vzrok za urinsko inkontinenco pri psih. Uretra ali sečnica je cev, ki odvaja urin iz mehurja v okolje. Pri psih z USMI se sečnica ne zapira dovolj tesno.
Stanje se pojavi predvsem pri steriliziranih psicah, saj k njemu prispeva zmanjšanje ravni hormona estrogena. Zaradi nizke ravni estrogena, se zmanjša mišični tonus v sečnici. Pojavi se lahko tudi pri samcih, vendar manj pogosto. Psi z USMI se sicer dobro počutijo in na sprehodih normalno urinirajo, vendar jim uhaja urin, ko ležijo in spijo.
Njihova dlaka je zato okoli intimnih predelov vlažna, koža pa lahko razdražena zaradi stalnega stika z urinom. Zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje tega stanja so ponavadi taka, ki omogočijo zožanje (zategovanje) mišic v sečničnem sfinktru, kar pomaga ustaviti uhajanje. Uporabljajo se tudi estrogeni hormoni.
Ektopični ureter
Mlade živali z inkontinenco imajo običajno prirojeno napako, imenovano ektopični ureter. Ureter ali sečevod je cevka, ki odvaja urin iz ledvice do mehurja. Pri prizadetih kužkih eden ali oba sečevoda nimata normalnega odvajanja v mehur in se namesto tega končata ali priključita na neko neobičajno mesto, kot je nožnica ali sečnica.
To pomeni, da je ta povezava ledvice ves čas v stiku z zunanjim svetom in psi neprestano kapljajo urin. Taki psi so običajno inkontinentni že od rojstva, vendar ne vedno. Zdravljenje vključuje kirurško prilagoditev ektopičnih sečevodov na pravo mesto.
Težave s prostato
Prostata je žleza, ki jo pri samcih najdemo tik za mehurjem. Zaradi bližine mehurja in sečnice, lahko obolenje prostate vpliva tudi na to, kako dobro pes zadržuje urin. To vključuje benigno hiperplazijo prostate (povečanje prostate), ki prizadene veliko nekastriranih starejših samcev. Podobne simptome lahko povzročijo druge bolezni prostate, kot so rak, prostatitis (vnetje prostate) in abscesi. Zdravljenje tukaj vključuje predvsem kastracijo, saj pomaga zmanjšati velikost prostate.
Perinealna hernija
Do perinealne hernije pride, kadar so mišice v bližini anusa šibke in povzročijo hernijo trebušnih organov. Ta se pokaže kot mehka oteklina na eni ali obeh straneh pasje zadnjice in povzroči, da se mehur premakne iz normalne anatomske lege, to pa povzroči inkontinenco. K nastanku hernije prispevajo številni dejavniki, kot so hormonsko neravnovesje, kronično zaprtje, povečanje prostate itd. Prizadene predvsem nekastrirane samce. Zdravljenje vključuje kirurško terapijo in kastracijo.
Okužba sečil
Nekatere okužbe sečil povzročijo otekanje in bolečino, kar lahko pri nekaterih psih privede do urinske inkontinence. Drugi znaki okužbe sečil pri psih so še:
- Napenjanje pri odvajanju urina
- Kri v urinu
- Močnejši vonj urina
- Nelagodje pri uriniranju
- Pogosto odvajanje majhnih količin urina
Vnetje sečil se lahko pojavi v povezavi z nekaterimi drugimi zgoraj obravnavanimi boleznimi, kot sta na primer nesposobnost mehanizma uretralnega sfinktra in ektopični sečevodi. Zaradi teh strukturnih nepravilnosti v sečilih je verjetnost za nastanek sekundarne okužbe veliko večja, saj bakterije lažje vstopijo v sečnico in gredo po njej navzgor.
Tumorji sečil
Tumorji, ki prizadenejo sečila, lahko povzročijo težave z uriniranjem. To je lahko inkontinenca, pri nekaterih živalih pa se lahko pojavijo tudi drugi znaki, kot so težave pri uriniranju ali kri v urinu. Za diagnosticiranje tumorjev se uporablja slikovna diagnostika, kot sta rentgensko slikanje in ultrazvok.
Simptomi urinske inkontinence pri psih
Najbolj očiten znak, da ima kuža urinsko inkontinenco je kapljanje urina. Opazili bomo kapljice ali lužico urina pod psom, ko ta spi ali je sproščen. Prav tako najdemo mokre ali že zasušene madeže na tleh in postelji, kjer je pes pred kratkim ležal. Opazimo tudi vlažno dlako okoli intimnih predelov.
Občasno psu uhaja urin tudi med hojo ali takoj po uriniranju in zdi se, da kuža tega sploh ne opazi. Na koži okoli intimnega predela opazimo razdražene predele zaradi konstantnega kapljanja urina na to mesto in posledično draženja. Opazimo lahko tudi, da si pes bolj kot običajno liže intimne predele.
Drugi simptomi, na katere bodimo pozorni:
- Kri v urinu
- Bolečina pri uriniranju
- Pogostejše uriniranje
- Hromenje ali toge zadnje noge, bolečine v spodnjem delu hrbtenice
- Pitje več kot običajno
- Sprememba apetita
Ali so kateri psi bolj podvrženi inkontinenci?
Čeprav se urinska inkontinenca lahko zgodi vsakemu psu, obstajajo določene predispozicije.
Samice
Pri steriliziranih psičkah srednjih ali starejših let se pojavlja tako imenovana »sterilizacijska inkontinenca«. To je oblika inkontinence, ki je posledica nižje ravni estrogena (hormona, ki ga izločajo jajčniki), kar lahko povzroči izgubo mišičnega tonusa v sečnici.
V nekaterih primerih lahko inkontinenco povzroči šibek mehur. To stanje imenujemo inkontinenca pri psu zaradi šibkega mehurjevega sfinktra in je najpogostejši vzrok urinske inkontinence pri steriliziranih psicah. Ocenjujejo, da se urinska inkontinenca pojavlja pri več kot 20% vseh steriliziranih psicah.
Starejši psi
Mišice mehurja pri starejših psih niso več to, kar so bile v mladosti. S staranjem zaradi vedno šibkejšega delovanja mišic sečnice, psi vse težje zadržujejo urin. Pogosto se inkontinenca psi psu začne, ko so psi zreli oziroma, ko so v srednjih letih. Razlogi za to so:
- Nenormalna lega mehurja
- Pomanjkanje ali upad estrogena
- Genetika
- Debelost (več preberi v samostojnem prispevku: Debelost pri psih)
- Spremembe vaginalnih podpornih struktur
Uhajanje urina pri psu je lahko pasemsko povezano
Predvsem so urinski inkontinenci podvržene velike in srednje velike pasme. Ocenjujejo, da lahko urinska inkontinenca prizadene tudi do 30% psov velikih pasem. Najpogosteje so prizadete naslednje pasme: nemški ovčar, rotvajler, angleški špringer španijel, Weimaraner, dalmatinci, bokserji,…

Uhajanje urina pri psu in pomoč veterinarja
Veterinarju lahko pomagamo, če si simptome pridno mentalno beležimo (če pa smo zelo pridni, si jih lahko tudi zapišemo!). Veterinarju poskušamo odgovoriti na naslednja vprašanja:
- Kdaj in kje smo našli urin?
- Kdaj se je težava začela in ali se izboljšuje ali poslabšuje?
- Ali mora pes pogosteje hoditi ven?
- Če pes pije več vode kot običajno?
- Če smo opazili pogosto ali boleče uriniranje zunaj.
- Če ima kuža kakršnekoli druge nenavadne simptome.
Zgodnje odkrivanje in zdravljenje urinske inkontinence lahko pomaga preprečiti resnejše zaplete. Uhajanje urina lahko povzroči okužbo mehurja ali ledvic ali pa celo vnetje kože.
Veterinar bo naredil različne preiskave – analizo urina, krvne teste, ultrazvok, kulturo urina, rentgen … z njimi bo izključil bolezni in stanja, kot so vnetje mehurja, sladkorna bolezen, Cushingov sindrom, ledvični kamni … Po postavitvi diagnoze urinska inkontinenca, lahko veterinar psu pomaga na različne načine.
Zdravljenje lahko vključuje zdravila ali operacijo. Veterinar se odloči glede zdravljenja, ko presodi stanje psa.
Obvladovanje urinske inkontinence pri psih
Poleg iskanja pomoči pri veterinarju za diagnosticiranje in zdravljenje vzroka urinske inkontinence, lahko v vmesnem času psu pomagamo z nekaterimi praktičnimi ukrepi:
- Nikoli ga ne kaznujmo zaradi umazanije, ki jo povzroči uhajanje urina – tega ne počnejo namerno
- Imejmo zalogo lahko pralne posteljnine, ki jo redno menjavamo
- V nekaterih primerih so nam lahko v pomoč vodoodporne podloge, ki zaščitijo pohištvo.
- Poskrbimo, da ima kuža veliko priložnosti za uriniranje
- Redno umivanje in sušenje kože okoli intimnega predela, da na njej ne zastaja urin, ki draži kožo
- Kuža naj ima vedno dostop do sveže vode
- Psu zagotovimo uravnoteženo, zdravo in naravno hrano

Urinska inkontinenca se lahko hitro razvije v okužbo, zato dobro spremljajmo stanje psa in ga po potrebi odpeljimo k veterinarju. Prognoza je odvisna od vzroka, vendar je na splošno dobra. Večino urinske inkontinence je mogoče uspešno zdraviti z zdravili in spremembami življenjskega sloga, kot so pogostejši sprehodi.
Literatura:
ACVIM consensus statement on diagnosis and management of urinary incontinence in dogs – Kendall – Journal of Veterinary Internal Medicine – Wiley Online Library